 |
Zborovski forum
Ta forum je namenjen izmenjavi informacij s slovenskega zborovskega prizorišča
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
murn
Administrator foruma
Pridružen/-a: 14.05. 2006, 00:24
Prispevkov: 444
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 26 Nov 2008 21:02 Naslov sporočila: Sozvočenja - sklepni koncert (13.12.) |
 |
|
Iz novice JSKD:
Prvi trije nagrajenci, ki so se odlicno predstavili in bodo zastopali svoje regije na sklepnem koncertu ob Svetovnem dnevu zborovske glasbe (Ljubljana, Slovenska filharmonija, sobota, 13. december 2008 ob 19.00) so:
Mesani pevski bor Chorus (Murska Sobota), zb. Tomi Businoski, tema: Proprij v katoliski liturgiji
Saleski studenski oktet (Velenje), vodja Domen Strupeh, tema: Delam, delam, delam… (nove poslovne priloznosti)
Grudnove Smikle (Zelezniki), zb. Marjeta Naglic, tema: Marija – casceno ime
Nazadnje urejal/a murn 05 Dec 2008 14:54; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
murn
Administrator foruma
Pridružen/-a: 14.05. 2006, 00:24
Prispevkov: 444
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 05 Dec 2008 14:53 Naslov sporočila: |
|
|
Sklepni koncert najboljših zborov posameznih regij
Ljubljana, velika dvorana Slovenske filharmonije,
sobota, 13. december 2008, ob 19.00
(v počastitev 10. decembra, svetovnega dneva zborovstva)
PROGRAM
ŽENSKI PEVSKI ZBOR PETROL, LJUBLJANA
Zborovodkinja: ŽELJKA ULČNIK REMIC
Avtentična renesančna glasbila: Janez Jocif
Kljunasta flavta: Urška Cvetko, Kristina Martinc, Veronika Ramovš
Tolkala: Lojze Gradišek
RENESANČNO RAJANJE
Alfonso X. el Sabio (1221�1284): SANTA MARIA, STRELA DO DIA (iz zbirke Cantigas de Santa Maria)
Anonymus: BALADA (trubadurska pesem)
Juan del Encina (1468�1529): LEVANTA, PASCUAL
Giacomo Fogliano (1468�1548): TUA VOLSI ESSER SEMPRE MAI (frotola)
Thomas Morley (1557�1602): NOW IS THE MONTH OF MAYING (madrigal)
V 13. in 14. stoletju so bili samostani še vedno duhovna in kulturna središča, ob njih pa so vse bolj vznikale svobodomiselne ideje. Tako so bila pripravljena tla za razcvet posvetne glasbe, frotol, vilanel in madrigalov. Ta pevsko občutena glasba je prežeta z veseljem nad melodijo in zaporedjem čistih sozvočij.
Pesem Santa Maria, Strela do Dia (v prevodu Sveta Marija, zvezda dneva) je bila v svojem času zelo priljubljena, zato ima pridih ťljudskostiŤ, izvajala pa se je pri procesijah ob spremljavi instrumentov. Zveneči objem glasov in glasbil je ves čas v službi renesančne zahteve po naravnosti v glasbi. Trubadurska pesem Balada je v oksitanščini zapisana plesna pesem, kjer se izmenjujejo zborovski in solistični deli. Skladba španskega skladatelja Del Encina je srednjeveška ljubezenska pesem, tudi zadnji dve skladbi Tua volsi esser sempre mai in Now is the Month of Maying govorita o ljubezni.
Vse skladbe bodo izvajane s spremljavo avtentičnih srednjeveških instrumentov, saj jih glasbeniki le tako lahko približajo izvajanjem tistega časa in obudijo njihovo zvočnost.
MEŠANI PEVSKI ZBOR VIVA BREŽICE
Zborovodkinja: SIMONA ROŽMAN STRNAD
Klavir: Jaka Pucihar
VRTILJAK
Jože Privšek (1937�1998) / Damijan Močnik (1967): NAD MESTOM SE DANI (Dušan Velkaverh)
Jure Robežnik (1933) / Rudolf Gas (1971): NA DEŽEVEN DAN (Elza Budau)
Jure Robežnik (1933) / Samo Ivačič (1974): VRTILJAK (Gregor Strniša)
Mojmir Sepe (1930) /Jaka Pucihar (1976): POLETNA NOČ (Elza Budau)
Izbrane skladbe prihajajo iz zlate dobe slovenske popevke, zaznamovane z nepozabnimi napevi in bogatimi besedilnimi sporočili. Neštetokrat so bile prepete, izvedene, interpretirane in prirejene za najrazličnejše glasbene zasedbe. Zarjavelo? Četudi morda v kakšnem trenutku, so v svojem glasbenem življenju vedno znova prebujene in tako vselej prisotne. V tem sta njihov čar in neminljivost.
Tokrat so stare melodije mojstrov Privška, Robežnika in Sepeta v vrtiljaku novih priredb za mešani zbor, ki so jih napisali mladi, a večinoma izkušeni skladatelji: Damijan Močnik, Samo Ivačič, Jaka Pucihar, Rudolf Gas. Vse razen ene so nastale letošnjo pomlad za Mešani pevski zbor Viva.
Vrtiljak sanj, želja, strasti, pričakovanj in spoznanj. Nad mestom se dani, koliko se zbudi želja, vprašanj, ko ugasnejo luči vseh sanj. (D. Velkaverh) Na deževen dan, vsakdanji in pust, začela se je povest. Vse bilo je tako, kot zaljubljeno srce si naslika svet. (E. Budau) Življenje je Vrtiljak, ki ga vrti sivi čas, za naju dva pa je nov in ves lep, saj še mlada sva, drživa se za roke, godba igra, lučke se blešče. (G. Strniša) Vse dam, vse dam za eno noč, Poletno noč. (E. Budau)
GRUDNOVE ŠMIKLE
Zborovodkinja: Marjeta NAGLIČ
MARIJA � ČEŠČENO IME
Javier Busto (1949): SALVE REGINA
Maurice Durufle (1902�1963): TOTA PULCHRA ES
Giuseppe Verdi (1813�1901): LAUDI ALLA VERGINE MARIA (Dante Alighieri)
Siegfried Strobach (1929): AVE MARIA
Mnogo molitev časti Marijo. Na mnoge načine se ji ljudje priporočajo in zahvaljujejo. Vsakdo ob svojem času. Tudi s pesmijo.
Izmed štirih skladb sta prvi dve vzeti iz liturgije večernic. Tam sta jih našla skladatelja dvajsetega stoletja, v popolni čistosti gregorjanskega korala. Naslednjo je romantični skladatelj vzel s konca Dantejevega epa Božanska komedija, kjer se hudo konča z dobrim, ko očiščeni pesnik v raju slavi Marijo. Zadnja pesem je iz Lukovega evangelija.
Vsak skladatelj je na svoj način prikazal osebno molitev. Javier Busto Marijo pozdravlja kot kraljico in jo prosi usmiljenja iz solzne doline. Maurice Durufle jo povzdiguje z besedami: Vsa čista si, Marija, na tebi ni izvirnega greha. Verdi jo tenkočutno časti kot ponižno Devico nad vsemi bitji. Strochbach pa nam Marijo pokaže kot blagoslovljeno Devico, ki nas bo čuvala ob smrtni uri.
MEŠANI PEVSKI ZBOR CHORUS, MURSKA SOBOTA
Zborovodja: TOMI BUŠINOSKI
PROPRIJ V KATOLIŠKI LITURGIJI
Luka Mavrič, Jernej Kurinčič: PREDTE STOPAM, OČE
Johann Crüger (1598�1662): CANTATE DOMINO (psalm 9
Koral: ALELUJA (liturgično besedilo)
Melodija iz 16. stoletja / France Gačnik: TIHO PRIHAJAŠ NA OLTAR
Himnus iz 17./18. stoletja: ADORO TE DEVOTE / MOLIM TE PONIŽNO (sv. Tomaž Akvinski, 13. stol.)
Dimitri Bortnjanski (1751�1825): TIEBIE PAIOM (pravoslavna liturgija)
Bruno Vlahek (1986): SALVE REGINA (liturgično besedilo)
Katoliška liturgija svete maše je iz cerkveno-glasbenega vidika razdeljena na stalne mašne dele ali ordinarij � ordinarium missae (Kyrie, Gloria, Credo, Sanctus, Agnus Dei), ki jih pogostokrat slišimo tudi v koncertnih izvedbah, in na spremenljive mašne dele ali proprij � proprium missae.
Proprij sestavljajo vsi spremenljivi deli mašne liturgije, glasbeni in besedilni. V peti del proprija spadajo: vstopni spev, spev med berili, aleluja z verzom, pesem med prinašanjem darov, petje med obhajilom, danes dodajamo tudi sklepno pesem. Te dele naj bi pela pevska šola oz. zbor ali celotno občestvo. Ustrezen izbor skladb se kot druga besedila v liturgiji ravna po cerkvenem koledarju, glede na morebitni praznik (tudi nedelja), svetniškega zavetnika ali poseben namen.
Proprij smo povezali v glasbeno celoto, tako da bomo predstavili vlogo in funkcijo skladbe pri posameznih spremenljivih mašnih delih in tako po en primer iz bogate zborovske zakladnice od koralne do sodobne glasbe. Osredotočili smo se na vstopni spev, psalm ali spev med berili, alelujo, pesem med prinašanjem darov, obhajilno in poobhajilno pesem in sklepno pesem.
ŽENSKI KOMORNI ZBOR IPAVSKA
Zborovodja: AMBROŽ ČOPI (k. g.)
MILA MOJA PESEM JE TAM DOMA ...
Ambrož Čopi (1973): JES TI BON KIPILA (ljudska iz Koštabone v Istri)
Ambrož Čopi (1973): ŠKRINJA U'REHOVA (ljudska iz okolice Trsta)
Ambrož Čopi (1973): ADAM IN EVA (ljudska po zapisu iz Ravnice na Goriškem)
Ambrož Čopi (1973): OJ, BOŽIME (ljudska iz Štoblanka v Nadiških dolinah)
Ambrož Čopi (1973): DA LIPA MA! KE BËJ NA JË? (ljudska iz Rezije)
Ambrož Čopi vnaša v priredbe starih primorskih ljudskih pesmi novodobno svežino in različnost karakterja. Pesmi segajo od istrskega juga preko tržaško-goriškega prostora do Benečije in Rezije na severu. Odkrivajo doživetja in čustva človeka, ki je skozi vsakdanja in izredna bivanjska stanja v današnji čas prinesel veliko dušo: od preprostih prvih naivnih zaljubljenosti (Jes ti bon kipila, Škrinja u'rehova) do poželjivih, celo pregrešnih iskrivih pogledov in namigovanj (Adam in Eva), od trpkosti slovesa in nujnosti odhoda iz ljubljenih domačih logov (Oj, božime) do slavospeva in radostnega veselja (Da lipa ma! Ke bëj na jë?).
Nekateri glasovi so s svojo starobitnostjo živ dokaz za obstoj slovenščine v središču, obkroženem z germanskimi in romanskimi jeziki. Prav ta trk različnosti daje pomembnost vztrajanju v trdnosti, tudi uporniški klenosti. Jezikovni detajli, še tako posebni in nasprotujoči si po posameznih krajevnih predelih, se stekajo v skupen in enoten ter narečno bogat slovenski jezik.
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI OKTET, VELENJE
Vodja: DOMEN STRUPEH
DELAM, DELAM, DELAM �
Domen Strupeh (1985): PASTIRČE MLADO (belokranjska ljudska)
Vinko Coce / Domen Strupeh (1985): RIBARI (Vinko Coce)
Louis Prima / Dake Sharon (1967): JUST A GIGGOLO
Jani Kovačič (1950) / Ambrož Kvartič (1985): DELAM (Jani Kovačič, Uroš Kuzman)
Kot študenti se zavedamo, da je med vsemi poklici najlepše biti prav študent, a treba je misliti tudi na prihodnost. Zdaj se prihodnost ne kaže prav rožnata, saj se podjetja ubadajo s finančnimi težavami in odpuščanjem. Visokokvalificiran kader nima prave veljave, ohranjajo pa jo ljudje v prvinskih poklicih, ki imajo še vedno veliko dela.
V našem programu z večinoma lastnimi priredbami zabavne glasbe bomo predstavili tri takšne poklice, ki se že stoletja uspešno upirajo recesijam, zlomom in krizam ter bi nemara lahko predstavljali rešitev za sodobno družbo.
Pastirstvo na primer ponuja dovolj prostega časa tudi za umetniško ustvarjanje, zato se nam zdi ta poklic še posebej primeren. Prav tako je z ribiči, ki se vsako jutro z galebi odpravijo na širno morje. O eni najstarejših obrti govori tudi tretja pesem � mladi žigolo ve, da bodo kmalu za njim prišli tudi drugi, zato bi se rad še zadnjič predstavil v vsem svojem sijaju in poskrbel, da njegov poklic še dolgo ohrani svoj ugled. Tegobe današnjih delavcev pa so nas navdahnile, da pojasnimo, zakaj je dobro biti Šaleški študentski oktet.
Dodatne informacije:
Mihela Jagodic,
svetovalka za vokalno glasbo JSKD,
tel: 01-24-10-525,
mihela.jagodic@jskd.si |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
